Savina

pnevmatika je včasih veljala za cenjeno gumo. Danes ne več prav blazno zelo. Dokler so imeli zaprto tržišče z malo izvoza in dokler se je v jugoslaviji prodajala večinoma sava in tigar potem se razvojnikom ni bilo potrebno kaj dosti trudit, samo da so bili malenkost boljši od tigar gume, ki pa je bila zaradi slabših lastnosti malo cenejša in tako sta si delili tržišče. Po razpadu jugoslavije in ob vse večji odprtosti meja pa se razvojnikom v savi začelo zatikati. Dolga leta so sedeli v stolčkih kot bubreg v loju in bolj malo migali, prisilna shujševalna dieta pa jih je zelo presenetila in kar naenkrat so bili brez kondicije. Tako zelo brez kondicije, da so še policaji imeli na svojih službenih koretah kitajske gume gor. Ki pa so se na srečo ali pa na žalost izkazale za podhranjene za naše vremenske razmere. Dovolj ga bodi o gumah in gumicah na policajskih barikadah. Point zgodbe je, da če gledaš samo eno tržišče, te lahko zelo hitro konkurenca pojaha če ne vlagaš v razvoj. Razvoj pa niso samo novi izdelki, je tudi razvoj kadra in opreme, ki prispeva lahko veliko več kot le ena genialna ideja razvojnika.


Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *